Plastični smeti se prebijajo na Arktiko
October 28, 2015
Raziskovalci z Inštituta Alfreda Wegenerja, Centra za polarne in morske raziskave Helmholtz (AWI) so pokazali, da so se plastični odpadki zdaj prvič znašli v oceanih Arktike. Obseg te težave še ni znan. Kljub temu je za živali, ki živijo na Arktiki, to resen problem, saj ostanke plastike najdemo že v želodcih morskih ptic in grenlandskih morskih psov.
Arktiki res ni več prizanešeno nadlogo plastičnih odpadkov. To dokazuje prvi popis odpadkov v arktičnem krogu, ki ga je izvedla raziskovalna skupina AWI in belgijskega Laboratorija za polarno ekologijo. Rezultati študije so bili objavljeni na spletnem portalu Polar Biology.
Za merjenje obsega onesnaženja so znanstveniki julija 2012 pregledali ocean med Grenlandijo in Spitsbergenom na skupni razdalji 5600 km, tako z ledolomilca Polarstern kot s helikopterja. Biologinja AWI dr. Melanie Bergmann, ki je bila del raziskovalne skupine, je povedala, da so opazili skupno 31 kosov smeti.
Čeprav se zdi, da je to majhno število, potrjuje, da so plastični odpadki dosegli Arktični ocean. Upoštevajoč dejstvo, da je bilo štetje smeti opravljeno z ladijskega mostu (18 metrov nad morsko gladino) in s helikopterja, bi to pomenilo, da je bilo mogoče opaziti le večje plavajoče odpadke. Zato je število 31 kosov verjetno podcenjeno. Vsekakor pa bodo plastični odpadki sčasoma razpadli na manjše kose, velike en ali dva centimetra.
Špekulira se, da bi ti ostanki lahko izvirali iz nove zaplate smeti, ki se je v zadnjih letih kopičila v Barentsovem morju, severno od Norveške in Rusije. Takšne zaplate smeti nastanejo, ko se plavajoči plastični odpadki zaradi oceanskih tokov zberejo v en ogromen kup.
Trenutno je po vsem svetu znanih pet zaplat smeti, šesta zaplata v Barentsovem morju pa je trenutno v zgodnji fazi nastajanja. Bergmann meni, da se ta šesti del napaja z odpadki, ki izvirajo iz gosto poseljenih obalnih regij severne Evrope. "Možno je, da se del tega smeti nato odnese še dlje proti severu in severozahodu in doseže Framsko ožino.
Biologi AWI so dodali, da bi lahko bil drug vzrok umik arktičnega morskega ledu, zaradi česar več ribiških ladij z vlečnimi mrežami deluje severneje v lovu na trske. To posledično vodi do tega, da smeti z ladij, namerno ali po nesreči, končajo v morju.
V prejšnji študiji je Bergmann opazoval fotografije plastike, stekla in drugih smeti na arktičnem morskem dnu. Z ekipo je ugotavljala, da se tudi v globinah morja v zadnjih letih povečuje količina odpadkov; zdaj je gostota odpadkov na morskem dnu Framske ožine 10- do 100-krat večja kot na površju.
Raziskovalci v povprečju najdejo 2,2 do 18,4 "smeti" na vsak 1 km dolžine vzdolž pregledane poti. Povedala je, da to kaže, da odpadki na površju sčasoma potonejo na dno oceana, ki deluje kot odlagališče za globoko morje.
Za morske ptice, ki se prehranjujejo s plenom, ki lebdi na vodni gladini, je problem plastičnih odpadkov še posebej resen. To še posebej velja za fulmarje, ki svoje življenje preživijo v morju. Nedavne študije iz Isfjordna na Svalbardu so pokazale, da je 88 odstotkov proučevanih fulmarjev zaužilo plastične odpadke. Tudi grenlandski morski psi niso imuni na to težavo, saj ima do osem odstotkov ujetih v svojih želodcih plastične odpadke.