Zalivski tok: Znanstveniki izračunajo pot taline grenlandske vode

June 24, 2016 Naraščajoča stopnja taline vpliva na slanost Zalivskega toka  Slanost v vodah okoli Grenlandije ima pomembno vlogo pri spodbujanju zalivskega toka v severnem Atlantiku. Vendar pa lahko postopno osveževanje (izguba slanosti), ki ga povzroči naraščajoča količina talečega se ledu z grenlandske ledene plošče, vpliva na trenutni sistem in ga oslabi. Po podatkih britanskih raziskovalcev se je količina sladke vode, ki priteka v severni Atlantik zaradi taljenja grenlandskih ledenikov, od leta 1990 povečala za 50 odstotkov. Zaradi povečanega poletnega taljenja in odvajanja izhodnih ledenikov je nastalo več kot 5000 kubičnih kilometrov dodatne taline. tekla v morje. To je enako četrtini prostornine Baltskega morja. Kje konča vsa ta sladka voda? Odgovor na to vprašanje neposredno vpliva na naše razumevanje globalnega sistema oceanskih tokov, katerega del je Zalivski tok. Gostota morske vode v severnem Atlantiku ima velik vpliv na oceanske tokove, pri čemer je vsebnost soli odločilen dejavnik. Znanstveniki so se več let spraševali, ali bi lahko dotok sladke vode zmanjšal gostoto vode v severnem Atlantiku in vsaj delno oslabil Zalivski tok. Mednarodna skupina znanstvenikov, ki jo vodi GEOMAR Helmholtz Center for Ocean Research Kiel, je ustvarila podroben računalniški model, ki prikazuje poti in učinke dodatne taline. Rezultati njihove študije so bili nedavno objavljeni v reviji Nature Geoscience. Nakazuje, da se velik del staljene vode učinkovito odstrani z najbolj občutljivih območij s hitrimi mejnimi tokovi. "Učinki taljenja grenlandskih ledenikov na začetku ostajajo manjši od pričakovanih, saj velik del staljene vode učinkovito odplaknejo hitri, ozki tokovi vzdolž obale Severne Amerike. Tako so spremembe v kritičnih severnih morjih odložene," je dejal. glavni avtor profesor dr. Claus Böning, raziskovalec GEOMAR. Računalniški model upošteva regionalne razlike v trendih taljenja grenlandske vode in zelo fine podrobnosti oceanskih tokov. To je raziskovalcem omogočilo, da natančneje ocenijo vplive ozkih mejnih tokov in vrtincev majhnega obsega v izmenjavi vode med ravno grenlandsko obalno polico in globokim oceanom. Na podlagi izračunov si več kot polovica staljene vode potuje proti jugu ob kanadski obali preko Labradorskega toka. Manj kot 20 odstotkov jih je ostalo na območju med Grenlandijo in Labradorskim morjem. Zato model nakazuje, da je vpliv na slanost oceanov, ki ga povzroča talina, le za polovico večji od naravnih nihanj, izmerjenih v zadnjih desetletjih. Simulacija prav tako poudarja napredujoč trend osveževanja morske vode. "Če projiciramo povečanje stopenj taljenja Grenlandije v prihodnost, pričakujemo prve opazne spremembe v Labradorskem morju v dveh ali treh desetletjih. V tem smislu je Zalivski tok morda le dobil nekaj prostora za dihanje," je dejal profesor Böning. Več informacij:  www.geomar.de Povezava do študije:  dx.doi.org/10.1038/ngeo2740< /strong>