Povečana deoksigenacija oceanov

Nova študija razkriva nevarnosti, a tudi rešitve

Območja skrajnega pomanjkanja kisika se povečujejo tako v odprtem oceanu kot na obalnih območjih. To je rezultat raziskave mednarodne znanstvene skupine. V doslej najobsežnejši študiji na to temo, ki je bila objavljena v reviji Science, avtorji prikazujejo tudi možne posledice tega razvoja ter možne rešitve.

Pred približno letom dni so oceanografi iz Kiela objavili študijo ki je pokazala, da je ocean v zadnjih 50 letih izgubil dva odstotka svetovnega kisika. Zdaj je mednarodna skupina znanstvenikov znova proučila globalni razvoj kisika v oceanih.

»Naši podatki kažejo, da je v zadnjih pol stoletja količina vode v odprtem oceanu, v kateri je vse kisika primanjkuje, se je povečalo za več kot štirikrat,« pravi prof. dr. med. Andreas Oschlies iz centra GEOMAR Helmholtz za oceanske raziskave Kiel, eden od avtorjev nove študije. V obalnih vodah, vključno z estuariji in obrobnimi morji, so se mesta z nizko vsebnostjo kisika od leta 1950 povečala za več kot desetkrat. "Prav tako pričakujemo, da bodo ravni kisika še naprej padale zunaj teh območij, ko se bo Zemlja segrevala," pojasnjuje Oschlies.
  ;
"Kisik je bistvenega pomena za življenje v oceanih," pravi Denise Breitburg, vodilna avtorica in morska ekologinja v Smithsonian Environmental Research Center v Washingtonu, ZDA. "Padec kisika v oceanu je torej eden najresnejših učinkov človekove dejavnosti na zemeljsko okolje."

Za svojo študijo so sodelujoči avtorji ovrednotili približno četrt milijona nizov podatkov in prenesli tudi predstavili izračune podnebnega modela GEOMAR za koncentracije kisika v oceanih.

Znanstveniki navajajo globalno segrevanje kot vzrok za naraščajoče pomanjkanje kisika. Toplejša površinska voda vsebuje manj kisika. Zaradi tega je stratifikacija oceana bolj stabilna, kar zmanjša mešanje in kroženje ter oteži prezračevanje notranjosti oceana. Drugi dejavnik je prekomerno gnojenje oceanov, zlasti blizu obale. Privede do cvetenja alg, ki po smrti alg porabijo veliko kisika.

Seveda naraščajoče pomanjkanje kisika v oceanu vpliva tudi na preživetje ljudi, zlasti v državah v razvoju. Manjši obrtni ribolov se morda ne bo mogel premakniti, če malo kisika uniči njihova ribolovna območja ali prisili ribe, da iščejo druge habitate. Tudi koralni grebeni, pomembna turistična atrakcija v mnogih državah, bi lahko umrli brez zadostne količine kisika.

Da bi omejili nadaljnje širjenje pomanjkanja kisika in zmanjšali njegove posledice, sodelujoči raziskovalci predlagajo tri ukrepe. "Seveda je zelo pomembno, da se borimo proti vzrokom, tj. obremenitvi s hranili in podnebnim spremembam," poudarja Oschlies. Hkrati bi lahko zaščita ogroženih regij ali vrst zmanjšala pritisk na ekosisteme. Za uspešno izvedbo teh ukrepov je po mnenju avtorske ekipe potreben tudi izboljšan nadzor nad vsebnostjo oceanskega kisika. "Na žalost imamo še vedno premalo opazovanj ekosistemov v odprtem oceanu. To bi morali spremeniti za učinkovito zaščito," pravi Oschlies.