Vulkan "F" je izvor plavajočih kamnov

Od avgusta 2019 ogromen grozd plovca v jugozahodnem Pacifiku se usmerja proti Avstraliji. Raziskovalci iz centra GEOMAR Helmholtz za raziskovanje oceanov Kiel so skupaj s kolegi iz Kanade in Avstralije zdaj odkrili izvor tega tako imenovanega splava iz plovca. Gre za doslej brezimni podvodni vulkan v tonganskih vodah. Študija je zdaj objavljena na spletu v mednarodni reviji "Journal of Volcanology and Geothermal Research".

Kamni ne plavajo v vodi. To je resnica. A pravilo skoraj ni brez izjeme. Pravzaprav nekateri vulkanski izbruhi proizvedejo zelo porozno kamnino, katere gostota je tako nizka, da lebdi: plovec. Nenavadno velika količina se trenutno giblje proti jugozahodu v smeri Avstralije. Ko so ga v začetku avgusta 2019 prvič opazili v vodah otoške države Tonga, je na vodi skoraj oblikoval zaprto območje – majhen otok; mi poročali.

Takrat so razpravljali o različnih podvodnih vulkanih kot vzrokih za pojav. Toda neposrednih dokazov o natančnem izvoru plovca doslej ni bilo. Raziskovalci pri GEOMAR so zdaj skupaj s kolegi objavili dokaze, ki enolično identificirajo vir plovca. Gre za doslej neimenovani podvodni vulkan le 50 kilometrov severozahodno od tonganskega otoka Vava'u. »V mednarodni literaturi se doslej pojavlja le pod številko 243091 oziroma kot vulkan F,« pravi dr. Philipp Brandl iz GEOMAR, prvi avtor študije.

Šele januarja 2019 so se dr. Brandl in nekateri njegovi soavtorji odpravili na pot. v regiji z nemško raziskovalno ladjo "SONNE". Odprava se je osredotočila na nastanek nove skorje v geološko zelo aktivni regiji med Fidžijem in Tongo. "Ko sem poleti v medijih zasledil poročila o splavu s plovcem, sem postal radoveden in sem skupaj s kolegi začel raziskovati," pravi Brandl.

Pri ocenjevanju prosto dostopnih satelitskih posnetkov, ga je ekipa našla. Na posnetku satelita ESA "Copernicus Sentinel-2" 6. avgusta 2019 so na vodni gladini vidne jasne sledi aktivnega podvodnega izbruha. Ker so slike natančno georeferenčne, jih je mogoče primerjati z ustreznimi raziskavami morskega dna. "Sledi izbruha se natančno ujemajo z vulkanom F," pojasnjuje dr. Brandl.

Iz varnostnih razlogov so raziskovalci ta položaj primerjali tudi z informacijami iz seizmičnih merilnih postaj, ki je zabeležil signale izbruha. "Na žalost je mreža takšnih postaj v regiji zelo tanka. Za ujemanje sta bili primerni samo dve. Toda njuni podatki potrjujejo sled do vulkana F," je dejal dr. Brandl.

Plovec se lahko pojavi pri vulkanskih izbruhih, ko se viskozna lava peni zaradi vulkanskih plinov, kot sta vodna para in ogljikov dioksid. To ustvari toliko por v ohlajeni kamnini, da je njena gostota nižja od gostote vode. »Pri podvodnem izbruhu je seveda še posebej velika verjetnost, da nastane plovec,« pojasnjuje dr. med. Brandl.

S pomočjo nadaljnjih satelitskih posnetkov je ekipa nadaljevala s sledenjem poti in širjenju splava s plovcem do sredine avgusta. Počasi je odneslo proti zahodu in doseglo površino do 167 kvadratnih kilometrov. To je ekipi tudi omogočilo sklepanje o velikosti podvodnega izbruha. Ustrezal je indeksu vulkanskega izbruha 2 ali 3, kar ustreza nedavnim izbruhom italijanskega vulkana Stromboli.

S trenutno smerjo in hitrostjo otoka plovca bo verjetno dosegel Veliki koralni greben ob vzhodni obali Avstralije konec januarja ali v začetku februarja 2020. Zlasti biologi nestrpno pričakujejo ta dogodek, saj imajo splavi plovca lahko pomembno vlogo pri širjenju organizmov v Pacifiku. Ekipa geologov iz Kiela bi rada pregledala vzorce plovca, da bi natančneje določila geokemijo vulkana F. "Morda nam bodo avstralski kolegi naslednje leto poslali nekaj kosov," pravi dr. Brandl.

Reševanje skrivnosti lebdečih kamnov