© AWI sea ice physicists work on the sea ice, even with a refreshing wind and increasing drifting snow.
(c) Stefan Hendricks
© Polarstern navigates through the ice at night
(c) Stefan Hendricks
© Polarstern in the Weddell Sea.
(c) Stefan Hendricks
© AWI biologist Horst Bornemann heaves the diving robot out of the hole in the ice with the aid of a beam construction (c) Dominik Nachtsheim
© Picture of two polar bears on the sea ice of the Arctic Ocean.
(c) Mario Hoppmann
Arktična ekspedicija: Raziskovalno plovilo "Polarstern" naj bi zamrznilo v led
July 6, 2018
Mednarodna odprava MOSAiC se začne jeseni 2019
To bo največja arktična raziskovalna odprava vseh časov: septembra 2019 bo nemški raziskovalni ledolomilec "Polarstern" krenil iz norveškega Tromsøja proti Arktike in eno leto plujete skozi arktični led. Ob podpori drugih ledolomilcev in letal bo v odpravi sodelovalo skupaj 600 ljudi iz 17 držav. Znanstveniki bodo delali s podatki, da bi raziskave podnebja in ekosistemov dvignili na novo raven. Misijo vodi Inštitut Alfreda Wegenerja, Helmholtz Center for Polar and Marine Research (AWI).
Pred 125 leti se je Fridtjof Nansen na svoji jadrnici "Fram" odpravil na prvo tovrstno drift ekspedicijo. Toda odprava, kot je zdaj načrtovana, se še ni zgodila: MOSAiC pozimi blizu severnega tečaja prvič pripelje sodoben raziskovalni ledolomilec, poln znanstvenih instrumentov. Za logistično podporo bodo napoteni še štirje ledolomilci. Posebej bo vzpostavljena steza za oskrbovalne lete in dve raziskovalni letali. Poleg tega bodo uporabljeni helikopterji, gosenična vozila in motorne sani. Ta zapletena polarna misija je potrebna za zbiranje nujno potrebnih podatkov za podnebne raziskave v regiji, kar je pozimi skoraj nedosegljivo. Ti bodo človeštvu omogočili nov vpogled v procese izmenjave med oceanom, ledom in atmosfero.
"Ugotovitve odprave MOSAiC bodo dvignile naše znanje o Arktiki na novo raven. Te podatke nujno potrebujemo da bi bolje razumeli učinke globalnih podnebnih sprememb in izboljšali naše napovedi," pravi zvezna ministrica za raziskave Anja Karliczek. Z AWI ima Nemčija vodilni svetovni center za polarne raziskave z dolgoletnimi mednarodnimi stiki. "AWI je uspelo pri tem edinstvenem projektu združiti vodilne svetovne raziskovalne ustanove za Arktiko," je nadaljeval minister. Na politični ravni obstaja tudi mednarodno sodelovanje v zvezi z raziskovanjem Arktike. Pod geslom "Arktična znanost, izzivi in skupni ukrepi" bodo Nemčija, Evropska komisija in Finska jeseni 2018 v Berlinu gostile drugo konferenco ministrov za znanost o raziskovanju Arktike.
Samo v odpravi MOSAiC , sila narave - plavajoči morski led - določa pot, po kateri bo raziskovalna ladja "Polarstern" potovala onkraj arktičnega kroga. Ledolomilci iz Rusije, Kitajske in Švedske bodo podprli odpravo in izmenjali osebje. "Takšen projekt lahko uspe le z mednarodnim sodelovanjem," pojasnjuje prof. Antje Boetius, direktorica Inštituta Alfreda Wegenerja. Poleg "Polarsterna" na ledu, debelem najmanj 1,5 metra, nastaja mreža različnih raziskovalnih kampov. Tu so različne ekipe postavile merilne točke za raziskovanje oceana, ledu in ozračja ter življenja na Arktiki pozimi. "Kar se zgodi na Arktiki, ne ostane na Arktiki. Razvoj podnebja na naših zemljepisnih širinah je bistveno odvisen od dogodkov v arktični vremenski kuhinji. Zdaj moramo pogledati in raziskati interakcijo med ozračjem, ledom in oceanom tam, « pravi vodja odprave in koordinator projekta MOSAiC prof. Markus Rex, vodja atmosferskih raziskav na Inštitutu Alfreda Wegenerja. "Arktična polarna noč igra ključno vlogo pri prilagajanju življenja, zato pričakujemo tudi povsem nova dognanja za biologijo," Boetius dodeljuje glavni projekt. Odprava ima pet raziskovalnih prioritet: fizika morskega ledu in snežne odeje, procesi v ozračju in oceanu, biogeokemični cikli in ekosistem Arktike.
Arktika velja za sistem zgodnjega opozarjanja. za podnebne spremembe. Temna voda absorbira več energije kot led, ki odbija sončne žarke, tanjši led pa prinaša več toplote iz relativno toplega oceana na površje in v ozračje. Tako povratni učinki znatno povečajo segrevanje Arktike. Opazovanja manjkajo, da bi razumeli posamezne procese v oceanu, morskem ledu in ozračju ter njihove interakcije in jih kvantitativno opisali v podnebnih modelih. "Drama segrevanja na Arktiki se v današnjih podnebnih modelih ne odraža v celoti in negotovosti v podnebnih napovedih za Arktiko so ogromne," Markus Rex opisuje trenutne vrzeli. "Zato moramo preučevati procese podnebnih sprememb, zlasti pozimi," pravi raziskovalec atmosfere AWI. In to, kar se dogaja na Arktiki, že danes vpliva na Evropo, Azijo in Severno Ameriko: nižje temperaturne razlike med Arktiko in tropskimi območji destabilizirajo tipične vzorce zračnega tlaka, zaradi česar polarni hladen zrak doseže zmerne zemljepisne širine in prodira v topel, vlažen zrak osrednja Arktika je okrepljena za pospešitev segrevanja.