Znanstveniki raziskujejo nov podvodni vulkan v podmornici

Skupina znanstvenikov se je nedavno odpravila na ekspedicijo ob obali El Hierra, da bi preiskala nov podmorski vulkan. Znanstveniki, ki prihajajo z Univerze Las Palmas de Gran Canaria (ULPGC), Španskega oceanografskega inštituta (IEO, Centro Oceanográfico de Canarias) in GEOMAR Helmholtz Center za raziskovanje oceanov Kiel se je podal pod vodo v podmornici "JAGO", da bi opazoval in zbral vzorce iz prve roke. Istočasno so pregledali tudi sekundarni krater, ki še vedno oddaja vročo vodo na površini 100 kvadratnih metrov. Otok El Hierro je najnovejši in geološko najbolj aktiven otok v arhipelagu Kanarskih otokov. Molčal je 500 let, dokler se na morju, blizu obalnega mesta La Restinga, ni pojavil nov vulkan. Zaskrbljenost glede varnosti mesta je privedla do obsežne raziskave o tej zadevi. Vendar pa je šele zdaj, več kot štiri leta pozneje, znanstvenikom uspelo opraviti preiskavo novega vulkana na kraju samem. Na krovu nemške raziskovalne ladje POSEIDON je bila skupina znanstvenikov iz različnih organizacij na prizorišču od 7. do 15. februarja. S potopno napravo JAGO so dokumentirali lokacijo in tekočo hidrotermalno aktivnost ter zbrali vzorce plinov, tekočin in drugih vulkanskih in hidrotermalnih snovi. "Projekt VOLCANO je spremljal vulkanske nemire El Hierra od izbruha oktobra 2011. Toda na nedavni odpravi smo izkoristili edinstveno priložnost, da ocenimo tekočo dejavnost na morskem dnu z uporabo podvodno plovilo JAGO,« je dejala prof. Juana Magdalena Santana Casiano, kemijska oceanografinja z Instituto de Oceanografía y Cambio Global pri ULPGC. Preučevala je fizikalno-kemijske motnje, ki jih povzroča podmorski vulkan, ki je povzročil pomembne spremembe v sestavi lokalnih planktonskih skupnosti. "Naše ugotovitve poudarjajo potencialno vlogo te stopnje razplinjevanja kot eksperimenta na ravni naravnega ekosistema za preučevanje učinkov stresorjev globalnih sprememb na morsko okolje," je dodala. Leta 2014 je daljinsko upravljano vozilo (ROV) Liropus 2000 dokumentiralo nekaj, kar se je zdelo kot obsežne usedline skorje železovega oksida, bakterijske preproge in nizkotemperaturne odprtine blizu vrha vulkana. Naslednje leto se je oblak plina in zelo kisle vode premaknil na jugovzhodni del vrha, zdaj pa se je osredotočil na depresijo na zgornjem boku vulkana. Vzorec svežega vulkanskega stekla v kraterju, ki ga je posnel JAGO, kaže, da je to najnovejša značilnost vulkana. Med svojimi potopi JAGO sta profesor Casiano in dr. Fraile Nuez opazila, da ima ta sekundarni krater zelo svež pepel in skorijo, prevlečena z železovimi oksidi. Z dna kraterja se je izpuščala voda s temperaturo 39 stopinj Celzija, ki se je razlila po površini nekaj 100 kvadratnih metrov. Pri manjših odprtinah, z dimniki, visokimi pet centimetrov, je bilo bolj fokusirano razelektritev. Na vseh površinah okoli zračnikov je bila tanka plast bakterij. Nad kraterju je vodo zameglil mlečno bel oblak, ki najverjetneje vsebuje suspendirane delce amorfnega silicijevega dioksida iz dimnikov. Odkar je vulkan pred tremi leti začel z novo stopnjo razplinjevanja, so znanstveniki zabeležili pomembne fizikalno-kemične anomalije v vodnem stolpcu. "JAGO nam je omogočil, da smo potrdili naše prve ugotovitve in bili priča procesu, ki je ustvaril te nepravilnosti z lastnimi očmi. Še pomembneje pa je, da smo lahko izmerili njihov izvor," je dejal dr. Nuez. Vendar pa vzroki anomalij še vedno niso znani. Vzorci vode, plina in kamnin, ki so bili zbrani, se zdaj preučujejo v domačih laboratorijih sodelujočih ustanov. Vse institucije tesno sodelujejo, da bi izvedele več o procesih, ki se odvijajo na morskem dnu. "Nove ugotovitve kažejo, da se je vulkan od krize leta 2011 kopal v topli vodi, ko se subvulkanska magma ohlaja. Zato je pomembno, da še naprej spremljamo vulkan, da ocenimo vpliv dejavnost, ki poteka,« je dejal prof. Mark Hannington, morski geolog pri GEOMAR in glavni znanstvenik odprave. Informacije: www.geomar.de