Tveganje cunamija na Etni? Znanstveniki postavljajo geodetsko mrežo ob vznožju največjega evropskega vulkana

March 29, 2016 Satelitske meritve kažejo, da vzhodni del vulkana Etna počasi drsi v Jonsko morje. Vendar pa te meritve upoštevajo le del vulkana, ki je nad vodno gladino, saj satelitski signali ne morejo prodreti v vodo in izmeriti premikov in deformacij tal pod vodo. Tako so se znanstveniki v Kielu prejšnji četrtek odpravili na raziskovalno ladjo Poseidon, da bi vzpostavili novo raziskovalno mrežo ob sicilijanski obali, da bi opravili meritve za potopljeni del vulkana. S sedmimi izbruhi od začetka tisočletja je Etna na Siciliji najaktivnejši vulkan v Evropi. Njeni tokovi lave so večkrat uničili hiše, ceste in drugo infrastrukturo v bližini. Mesto Catania, ki leži ob vznožju Etne, je pomembno industrijsko središče južne Italije s približno milijonom prebivalcev. Ni presenetljivo, da tamkajšnji znanstveniki in oblasti zelo pozorno spremljajo stanje vulkana. Obstajajo postaje, ki uporabljajo satelitske podatke za natančno zaznavanje gibanja gore. In zdaj bo spremljanje razširjeno s pomočjo znanstvenikov iz GEOMAR. Na krovu Poseidon so nadzorni sistemi, podobni tistim, ki so nameščeni na morskem dnu v potresno ogroženih regijah, kot sta Istanbul in severni Čile. Vodja projekta dr. Morelia Urlaub (iz centra GEOMAR Helmholtz za raziskovanje oceanov Kiel) je pojasnila, da so njihovi sistemi uporabili zvočno različico, ki odpira nove poti za raziskave naravnih nevarnosti v oceanih. Med to ekspedicijo bodo raziskovalci namestili šest geodetskih postaj na globini 700 metrov pod vodno gladino ob vzhodni obali Sicilije. Z zvokom bi geodetske postaje merile medsebojno razdaljo na delček centimetra. Mrežo spremljanja dopolnjujejo trije merilniki nagiba tal in šest klasičnih seizmometrov oceanskega dna, ki lahko zaznajo tudi najmanjše vibracije pod zemljo. Samo rahel premik bokov vulkana lahko nakazuje bližajoči se izbruh, podvodni plazovi pa lahko sprožijo cunami. To bi pomenilo nevarnost za celotno regijo, zlasti na gosto poseljenih obalah Sredozemlja, kjer se v poletnih mesecih zgrinja na milijone turistov. »Ideja o cunamiju v Sredozemlju ni izmišljena. Potres v Messinski ožini leta 1908 je sprožil cunami, ki je ubil okoli dva tisoč ljudi,« je v nemščini dejal profesor Krastel. Pomorska geodezija, zvočno merjenje Zemlje pod vodo, je še vedno zelo nova metoda, ki se uporablja pri raziskovanju naravnih nevarnosti. Kljub temu je dr. Urlaub izrazil upanje, da se bo znanje o gibanju Etne pozneje lahko razširilo.