Malin Head: The Giant's Graveyard (3)

3. del: SS Justicia

Globoke kristalno čiste vode ob Malin Headu na Irskem so bile nekoč navigacijska pot za vojne konvoje, po dveh svetovnih vojnah pa je morsko dno zdaj pokopališče super -razbitine velikosti. V tretji od štirih mini zgodb si ogledamo čezoceansko ladjo SS Justicia, ki je bila z 32.234 tonami druga največja ladja, potopljena v prvi svetovni vojni.

Z malo povpraševanja po čezatlantskih potniških prehodih med to vojno je britanska vlada dala Justicio v uporabo kot vojaško ladjo, ki lahko prevaža 4000 vojakov! Julija 1918, medtem ko je bila pot v New York, je prazna ladja napadla UB-64, ki ji je uspelo vanjo poslati 4 torpede, preden so spremljevalci prisilili vztrajno U-Boat, da se odcepi. Toda Justiciin položaj je bil zdaj znan in naslednji dan je napadla UB-124, ki je mogočno ladjo uničila z dvema dodatnima torpedoma in stala življenja 16 mož. UB-124 ni imela takšne sreče pri pobegu kot UB-64, saj so jo rušilci prisilili na površje, nato pa se je sama potopila.

Ko se spuščamo, se prikaže spektakularna sprednja paluba, velika kot najbolj znana ladja White Star, Titanik. Potem se zdi, da naš napredek počasen, ko raziskujemo izpostavljene spodnje palube, toda ta razbitina je v resnici tako velika, da je za pot kamor koli potreben čas! Pripeljemo se do konice premca in sedem na morsko dno na 72 metrih, pred mano pa se dviga ta velika ladja, eden najbolj osupljivih prizorov, kar sem jih videl v vsej svoji potapljaški karieri! Toda plima ne čaka na nobenega potapljača, zato se moramo vrniti na našo linijo streljanja, preden se tok po obdobju nizke vode spet začne. Na naši povratni poti zaidemo nad krov, ki je podoben ogromnemu fliperju zaradi zapornikov, ki so bili potisnjeni navzgor skozi krove. Na tej razbitini je vse tako veliko! Končno se prikažejo ostanki mostu, ki nam dajo še zadnji pogled na to nekoč veličastno ladjo.

Zahvala Stevu Jonesu