Naraščajoče temperature vode in zakisanje oceanov vplivajo na planktonske organizme

August 14, 2016 Znanstveniki so prvič dokazali, da zakisanje oceanov in naraščajoče temperature morja negativno vplivata na sestavo maščobnih kislin kopepodov v naravni skupnosti planktona. Zaradi tega lahko ribe v oceanih najdejo le hrano slabše kakovosti. To je bila ugotovitev eksperimenta znanstvenikov iz Centra GEOMAR Helmholtz za oceanske raziskave Kiel in objavljena v nedavni številki strokovne revije PLOS ONE. Zakisljevanje oceanov, povišanje temperature, evtrofikacija in pomanjkanje kisika: morske živali in rastline se morajo spopadati z različnimi okoljskimi dejavniki. Kako se bodo odzvali in se spopadli, ko bodo globalne podnebne spremembe spremenile njihove življenjske pogoje? Raziskovalci se učijo odgovorov na to vprašanje z laboratorijskimi in terenskimi poskusi, modeliranjem in opazovanjem habitatov, ki naravno doživljajo ekstremne razmere. Znanstveniki pri GEOMAR so uporabili mezokozmose v zaprtih prostorih, da bi ugotovili, kako se bodo oceani razvijali v prihodnosti. Jeseni 2012 so kopepode iz fjorda Kiel postavili v dvanajst 1.400-litrskih mezokozmosov in jih izpostavili dvema različnima temperaturama in dvema različnima koncentracijama ogljikovega dioksida. Po mesecu dni so pregledali količino in velikost različnih razvojnih stopenj kopepodov ter vsebnost maščobnih kislin. Kopepodi, ki merijo do enega milimetra vsak, predstavljajo osemdeset odstotkov zooplanktona in so pomemben vir hrane za ribe in njihove ličinke. "Več poskusov je pokazalo, da se učinki različnih okoljskih dejavnikov na morske organizme medsebojno seštevajo ali zmanjšujejo. Ker se telesne funkcije organizmov zaradi kombinacije dejavnikov različno spremenijo, je zelo težko oceniti končni izid," je pojasnil. Jessica Garzke, morska biologinja pri GEOMAR in glavna avtorica študije. "Za kopekode smo pokazali, da je negativen vpliv naraščajočih temperatur vode pomembnejši od zakisljevanja oceanov. Zakisanje oceanov lahko ublaži nekatere reakcije – na primer zato, ker dodatni ogljikov dioksid, ki je raztopljen v morski vodi, podpira rast fitoplankton kot hrana za vesnožce. Toda na koncu te koristi niso dovolj močne, da bi dosegle pozitiven učinek," je dodala. Študija je pokazala, da na sestavo maščobnih kislin negativno vplivata zakisanje oceanov in povišanje temperature. To posledično povzroči zmanjšanje kakovosti hrane na višjih ravneh prehranjevalne mreže. "Prehranjevalni spleti, na katere vpliva kakovost hrane – ne sama množica zalog – bi se poslabšali," je dejal dr. Garzke. Raziskovalna skupina domneva, da je mogoče njihove rezultate uporabiti za druge obalne regije, podobne Kielskemu fjordu. Povezava do študije:  http://journals.plos .org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0155952