© Global maps of biodiversity (left) and speciation (right). According to Rabosky et al., 2018
© Global species number of bony fishes, with over 3,000 species in coral reefs in the tropics (dark red) and less than 50 species in the polar seas (yellow), Source: www.aquamaps.org
Polarne regije: vroče točke nastanka vrst
July 5, 2018
Ne topli koralni grebeni, temveč ledena polarna morja so središča razvoja vrst za morske ribeV toplih tropskih obalnih morjih živi do 1000-krat več vrst rib kot v hladnih polarnih morjih. Zmanjšanje števila vrst od tropov do polov je že dolgo znano v raziskavah in je v večini učbenikov pojasnjeno z višjo stopnjo razvoja vrst v toplih koralnih grebenih, lagunah ali mangrovih gozdovih. Nova študija je zdaj pokazala, da je bil v zadnjih milijonih let razvoj novih vrst v hladnih vodah na visokih zemljepisnih širinah približno dvakrat večji kot v tropih.
Tropi veljajo za posebej bogate z vrstami , bodisi na kopnem v deževnem gozdu ali v koralnih grebenih pod vodo. Nasprotno pa polarne regije s svojim sovražnim podnebjem na kopnem in v vodi naseljuje le nekaj organizmov. Zato se zdi edino logično domnevati, da je verjetneje, da se bodo nove vrste pojavile v toplih regijah našega planeta kot v polarnih regijah. Nova študija, ki je bila zdaj objavljena v reviji Nature, je prišla do nasprotnega zaključka: le polarna ledena območja veljajo za morske ribe kot središča za nastanek novih vrst.
"Naši rezultati so nepričakovani in kontraintuitivno,« pravi prof. dr. med. Daniel Rabosky, evolucijski biolog na Univerzi v Michiganu v ZDA in glavni avtor študije odprto. "Pravzaprav bi pričakovali, da visoka stopnja pojavljanja vrst vodi tudi do velikega števila vrst," je nadaljeval Rabosky. Toda ta stopnja je odvisna od ravnovesja med pojavom novih vrst in izumrtjem obstoječih vrst. Višja stopnja izumrtja v hladnih vodah, na primer zaradi izgube habitata v ledenih dobah, bi lahko pojasnila domnevno protisloven rezultat visoke stopnje pojavljanja vrst in majhnega števila vrst. Vendar pa je stopnje izumrtja težko določiti in še niso na voljo za morske ribe.
"Posebnega pomena za to študijo je bila razpoložljivost čim več podatkov o globalni razširjenosti morskih rib," pravi Dr. Rainer Froese, morski biolog v Centru za raziskovanje oceanov GEOMAR Helmholtz v Kielu. GEOMAR je skupaj z mednarodnimi partnerji vzpostavil največjo bazo podatkov o morskih ribah na svetu http://www.fishbase.org. "Njihove podatke smo zagotovili za študijo," nadaljuje Froese.
"V to študijo je bilo vključenih več kot 12.000 zemljevidov," pojasnjuje Cristina Garilao, morska biologinja in soavtorica študije. Odgovorna je za sodelovanje z informacijskim sistemom FishBase pri GEOMAR.
"Ta študija je mejnik v razlagi porazdelitve biotske raznovrstnosti na našem planetu. Brez razumevanja, kako ta raznolikost nastane, namreč skozi biološko evolucijo, ne učinkovita zaščita je mogoča. Ta študija zagotavlja nadaljnje pomembne argumente za izboljšano zaščito polarnih regij, v katerih so stopnje speciacije očitno zelo visoke, "povzema profesor Thorsten Reusch, evolucijski biolog pri GEOMAR.
Povezava v študijo: https://www.nature .com/articles/s41586-018-0273-1