Mikroplastika tudi na polu nedostopnosti

Volvo Ocean Race je zagotovil dragocene podatke za znanost

V Haagu (Nizozemska) se je končala Volvo Ocean Race 2017/2018. Grozd odličnosti Kiel "The Future Ocean" in GEOMAR Helmholtz Center for Ocean Research Kiel sta dvema sodelujočima čolnoma dobavila senzorje, ki so merili oceanografske podatke in porazdelitev delcev mikroplastike vzdolž regatne proge po vsem svetu.

Osem mesecev in 45.000 navtičnih milj (približno 83.000 kilometrov) po štartu v Alicanteju (Španija) je ekipa Dongfeng prejšnji konec tedna zmagala na dirki Volvo Ocean Race okoli sveta - le 100 navtičnih milj pred ciljno črto v Haagu (Nizozemska).  ; A ne glede na posamezno uvrstitev na koncu – za morskega kemika Tosteja Tanhua iz GEOMAR Helmholtz Center for Ocean Research Kiel je bila dirka zagotovo velik uspeh.

S podporo grozda Odličnost "Ocean prihodnosti", dr. ing. Tanhua je prepričal dve izmed sodelujočih jadrnic, čoln »Turn the Tide on Plastic« in čoln »AkzoNobel«, da delujeta kot merilni platformi, ki sta med dirko zbirali pomembne okoljske podatke v najbolj oddaljenih kotičkih oceanov. "Med drugim lahko spremljamo porazdelitev mikroplastike v oceanu vzdolž celotnega poteka regate, vključno z regijami, ki še niso bile preiskane," pravi dr. Tanhua ob zaključku rasa.

Preliminarna analiza podatkov kaže, da je mikroplastiko zdaj mogoče najti v morski vodi tudi na najbolj oddaljeni točki do naslednjega kopnega, tako imenovanem južnem tečaju nedostopnosti v južnem Pacifiku. "Vendar pa je treba reči, da se koncentracija delcev zelo razlikuje od regije do regije," poudarja dr.-ing. Sören Gutekunst iz "Oceana prihodnosti", ki je zagotavljal tehnično podporo za projekt v zadnjih nekaj mesecih. Najvišje koncentracije so bile ugotovljene ob regati za čolne v Sredozemlju in zahodnem Pacifiku.

Poleg iskanja delcev mikroplastike je bil poudarek projekta zbiranje oceanografskih podatkov, kot so slanost, temperatura vode , vsebnostjo ogljikovega dioksida in količino klorofila. "Kljub vsem sodobnim merilnim tehnikam še vedno dobimo veliko manj okoljskih podatkov iz oceanov kot iz merilnih postaj na kopnem. Zato smo s tem projektom orjali ledino, da bi zapolnili več vrzeli." Tanhua .

Volvo Ocean Race 2017/2018 je bil torej tudi test. Meritve na poti so za oceanografe iz Kiela pravzaprav rutina. Že vrsto let na primer s senzorji opremljajo tovorno ladjo, ki redno vozi med Evropo in ZDA. "Toda čezoceanske tekmovalne jahte so športna oprema, prilagojena za največjo hitrost. Zato smo morali izdelati naše senzorje za VOR toliko manjše in lažje, kot je potrebno za tovorno ladjo," pojasnjuje dr. Tanhua.

S finančno podporo družbe Volvo Cars je podizvajalec Kiel SubCtech obnovil obstoječe senzorje, ki ne le kljubujejo težkim pogojem regate na odprtem morju, ampak tudi po nepotrebnem omejujejo že tako omejen prostor na tekmovalni jahti. Prvo ladjo, opremljeno z zastavo Združenih narodov »Turn the Tide on Plastic«, je kot merilno postajo opremil britanski skiper Dee Caffari. "Delovalo je tako dobro, da smo po šesti etapi v Aucklandu lahko naknadno opremili tudi čoln AkzoNobel," poroča Sören Gutekunst.

Seveda morajo biti podatki, zbrani med regato še vedno podrobno ovrednotiti in znanstveno objaviti, preden je mogoče dati dokončne izjave. "V vsakem primeru bodo pomagali izboljšati oceanske modele in razjasniti naše ideje o usodi plastike v oceanih," Dr. Tanhua. Po uspehu Volvo Ocean Race namerava pomorski kemik s senzorji opremiti več jadrnic. "Imamo že pogovore z drugimi plovili okoli morja in morda bomo spet tam na naslednji Volvo Ocean Race," pravi.