Morska raznolikost v nevarnosti

May 15, 2019 Polovica koralnih grebenov je že izgubljenih – strokovnjak AWI o pomenu morske biotske raznovrstnosti

Oceani imajo za nas ljudi podoben pomen kot naši kopenski ekosistemi. Ker so spremembe pod vodo veliko manj vidne kot na kopnem, je bilo v poročilu o napredku Svetovnega sveta za biotsko raznovrstnost (IPBES), objavljenem 16. maja 2019, še toliko bolj pomembno, da oceane upoštevamo enako.

Komentar je napisal Julian Gutt, eden od vodilnih avtorjev poročila in morski biolog na Inštitutu Alfreda Wegenerja, Helmholtz Center za polarne in morske raziskave (AWI):

Oceani pokrivajo 71 odstotkov zemeljske površine; njihovi ekosistemi so v življenjskih oblikah približno tako raznoliki kot na kopnem in prav tako pomembni za mnoge ljudi. Prav zato, ker se sam znanstveno ukvarjam s slikovnimi metodami, podvodno fotografijo in videom, sem vedno znova navdušen nad pestrostjo oblik in življenja v oceanih. Svetovni svet za biotsko raznovrstnost (IPBES) je v svojem prvem poročilu o globalni oceni obravnaval vprašanja, kakšno je stanje raznolikosti življenja na Zemlji in kako z njo ravnamo. Navsezadnje smo vsi odvisni od delovanja rastlin in živali – naj gre za hrano, surovine, podnebne spremembe ali zdravila – in potrebujemo mikroorganizme za recikliranje hranil in zdravje. Oceani igrajo ključno vlogo. Milijarda ljudi živi predvsem od rib in drugih morskih sadežev, ocean pa pokriva več kot 20 odstotkov naših svetovnih potreb po beljakovinah. Polovico kisika, ki ga vdihavamo, nenehno proizvajajo alge v oceanih.

Torej smo v nekakšni stiski. Za naše preživetje moramo poseči v naravne ekosisteme, vendar moramo to uporabo narediti tako trajnostno, da bo zagotovljen obstoj v nedotaknjenem okolju za prihodnje generacije. Novo poročilo Svetovnega sveta za biotsko raznovrstnost kaže, da tega trenutno ne zmoremo in da se moramo hitro preusmeriti, da se izognemo še večji škodi.

Stanje morskih ekosistemov ni tako očitno na prvi pogled, kot je je na kopnem, zato so javnost in odločevalci v poročilu o napredku obveščeni tudi o oceanih. Človeštvo je v zadnjih 150 letih spremenilo velik del oceanov. Že danes je s človekovim posegom v naravo uničena polovica vseh koralnih grebenov. Celi koralni grebeni v tropskih plitvih vodah so še vedno razmeroma dobro vidni, ne pa tudi mrzlovodnih koral in spužvastih grebenov globokega oceana, ki jih ogrožata ribolov in odlaganje smeti. Podobno kot polarni medvedi, katerih habitat je izgubljen zaradi podnebnih sprememb, so koralni grebeni ikona biotske raznovrstnosti. Vendar, tako kot na Arktiki, niso prizadeti le polarni medvedi, ampak tudi različne ptice, morski sesalci in majhna bitja, zato bo izguba vrst v oceanih verjetno veliko bolj razširjena, kot lahko dokumentiramo.<

Na podlagi površine uničenih koralnih grebenov in pričakovanih globalnih izgub do konca stoletja lahko sklepamo, da je število izumrlih vrst visoko in narašča. Za razliko od kopnega, za to temno sliko ni niti projekcij. Pogosto tudi ne vemo, kakšno morebitno pomembno funkcijo so imele ali še imajo druge morske živali in rastline najbolj izumrle ali ogrožene vrste v morskem ekosistemu, saj je dolgoročno opazovanje morskih prehranjevalnih spletov zelo naporno in drago. Toda tako kot so čebele na kopnem bistvenega pomena za opraševanje številnih rastlin, obstaja tudi zelo tesno sodelovanje med vrstami v morju. In tudi pri vrstah, ki še niso izumrle, je vpliv človeka precejšen, ugotavlja poročilo IPBES. Ena tretjina staležev rib, ki jih uporabljamo, je prelovljenih ali že propadli. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo podnebne spremembe v prihodnjih desetletjih zmanjšale globalno rast alg za do 10 odstotkov in rib za do 25 odstotkov.

Rešitve po nedavnem poročilu IPBES zahtevajo celovit pristop Združenih narodov Cilji trajnostnega razvoja, ki se osredotočajo na ljudi in njihovo življenjsko okolje. To med drugim vključuje odpravo lakote, zaščito življenja na kopnem in v oceanih, zagotavljanje zdravja in zaustavitev podnebnih sprememb. Po mnenju Svetovnega sveta za biotsko raznovrstnost je te probleme mogoče rešiti le skupno in na podlagi znanstvenih dognanj v kombinaciji z družbenimi preobrazbami. Vendar pa je danes potrebno veliko upoštevanje raznolikosti življenja povsod na zemlji – tu in tam, tudi tam, kjer se spremembe ne dogajajo tik pred našimi očmi. Ne le zaradi njegovih koristi, ampak zaradi potrebe po uravnoteženem sobivanju vseh živih bitij na zemlji moramo izumiranje vrst takoj ustaviti.