Korale trpijo zaradi nihanja slanosti

Zmanjšana slanost morske vode ima uničujoče učinke na korale

Nedavne študije kažejo, da drastične spremembe slanosti v morju, npr. hude sladkovodne poplave, ki so jih nedavno povzročile v severovzhodnem Queenslandu (Avstralija) zaradi neobičajnih monsunskih razmer. Nihanje slanosti povzroči podoben stresni odziv koral kot ekstremno segrevanje: pride do "beljenja sladke vode".

Raziskovalci iz Centra ARC za študije koralnih grebenov na univerzi James Cook (Coral CoE) in Univerzi za tehnologijo Sydney ( UTS) poročajo v novi študiji, da ekstremne in nenadne spremembe v slanosti ali koncentraciji morske soli povzročijo biokemično reakcijo v koralah, ki je podobna morskim vročinskim valovom, vendar vpliva tudi na delovanje njihovih celic. Študija je bila nedavno objavljena v reviji BMC Genomics.

"Korale so občutljivi organizmi, za katere je znano, da prenašajo le manjše spremembe v svojem okolju, v čisti, s soncem obsijani vodi pa večina grebenov gradbene korale uspevajo v tropskih in subtropskih vodah z vsebnostjo soli med 32 in 42 na tisoč,« pojasnjuje prof. David Miller iz Coral CoE. "Med zadnjimi hudimi poplavami so bili grebeni na morju izpostavljeni približno polovici običajne slanosti oceana. Naše raziskave kažejo, da ta vrsta okoljskih sprememb povzroči reakcijo šoka v koralah, ki preprečuje normalno delovanje celic."
Raziskovalci so uporabili sekvencirani genom - biološki načrt - korale Acropora millepora, da bi odkrili spremembe v biologiji koral. Raziskovalci so mlade in odrasle korale podvrgli stresnemu testu slanosti, da bi ugotovili, kako se odzivajo na različne ravni slanosti.

"Na splošno smo ugotovili, da koralne celice proizvajajo podoben kemični odziv na zmanjšano vsebnostjo soli, kot pri toplotnem stresu,« pojasnjuje prof. Miller. "Vendar pa v nasprotju z odzivom na toplotni stres korale, ki so izpostavljene zmanjšani slanosti, doživijo popoln kolaps notranjega ravnovesja celičnih beljakovin, kar nakazuje, da so njihove celice v velikih težavah."
< br>Ker naj bi se pogostost in moč močnih padavin povečala do leta 2050, so ukrepi upravljanja za povečanje odpornosti grebenov zdaj bolj potrebni kot kdaj koli prej, pravijo raziskovalci.

Povezava do študije: < /b> https://bmcgenomics.biomedcentral.com/ articles/10.1186/s12864-019-5527-2.