© Scyphozoan Jellyfish, a deep sea creature which can be found in the Arctic. (c) Alexander Semenov
© Lion’s Mane Jellyfish, a deep sea creature which can be found in the Arctic. (c) Alexander Semenov
© The mauve stinger jellyfish, or Pelagia noctiluca, grows up to 10 centimetres in diameter. Greenpeace is in the Azores with a team of scientists to survey and document deep sea life.
(c) Greenpeace / Gavin Newman
© Hydrothermal vents at Dom João De Castro. They unusually support unique communities of organisms, often with special properties which interest both scientists and industry. UAC is conducting research here. The area has been designated a Natura 2000 site.
(c) Greenpeace / Gavin Newman
© Calcium carbonate spires in the Lost City vent field. Atlantic Ocean, Mid-Atlantic Ridge.
(c) NOAA/IFE/UW/URI-IAO
Podeljena rudarska dovoljenja za milijon kvadratnih kilometrov morskega dna
August 5, 2019
Poročilo Greenpeacea: Globokomorsko rudarjenje ogroža morske ekosisteme
Načrtovano obsežno rudarjenje manganovih nodulov v globokem morju grozi z uničenjem edinstvenih morskih ekosistemov in izumrtjem celih vrst. To je rezultat nedavnega poročila Greenpeacea
Države, kot so Kitajska, Koreja, Velika Britanija, Francija, Rusija in Nemčija, načrtujejo vstop v rudarsko industrijo na morskem dnu, da bi pridobile dostop do želenih kovin in elementov redkih zemelj. "Globoko morje je največji ekosistem na svetu in domuje edinstvena bitja, ki smo jih komaj raziskali. Rudarstvo na morskem dnu je ekološka katastrofa," pravi dr. Christian Bussau, morski strokovnjak iz Greenpeacea.
Nemčija je pridobil dovoljenja za rudarjenje za dve globokomorski regiji, ki ju trenutno raziskuje Zvezni inštitut za geoznanosti in naravne vire (BGR). Na območjih, ki so velika kot zvezne dežele Bavarska in polovica Porenja-Pfalškega, naj bi v Tihem in Indijskem oceanu kopali manganove nodule. Za spravilo gomoljev jih morajo stroji velikosti strojev z ogromnimi valji izkopati iz usedline. S tem prikrajšajo tudi celotno plast prsti, naseljeno z morskim življenjem. Tako sproščeni ogromni oblaki usedlin bi lahko močno zmotili prehranjevalno verigo v morju, povzročili pogin planktona in malih živali ter ribe oropali njihove prehranjevalne baze. Ogrožen bi bil celoten ekosistem.
O morebitnih katastrofalnih posledicah globokomorskega rudarjenja so seznanjene pristojne Mednarodne agencije za morsko dno (ISA). Kljub temu je ISA odobrila vseh 29 predhodno zahtevanih podlicenc. Poročilo Greenpeacea kaže, da je agencija že podelila licence za območje, veliko približno milijon kvadratnih kilometrov - več kot Španija.
Na morskem dnu so velika nahajališča kobalta, bakra, niklja in redkih zemeljskih elementov, ki so pomembne za gradnjo npr. digitalne naprave, kot so mobilni telefoni, računalniki ali baterije. Povpraševanje po tovrstnih surovinah se po vsem svetu iz leta v leto povečuje. Freiburški "Öko-Institut" že opozarja, da bi lahko začasno primanjkovalo kobalta. Kovina je na primer v pametnih telefonih in sončnih kolektorjih. Podmorska nahajališča večkrat presegajo vire na kopnem.
Uničenje grozi tudi doslej težko raziskani globokomorski regiji Lost City v Atlantskem oceanu, kamor se Greenpeace odpravlja z ekspedicijo za ohranjanje morja s svojo akcijsko ladjo "Esperanza". Raziskovalci verjamejo, da bi lahko na takih mestih izviralo življenje na zemlji. Znanstveniki na krovu "Esperanza" želijo raziskati Izgubljeno mesto s potapljaškim robotom. "Samo močan sporazum ZN o zaščiti morja lahko zaščiti takšne oceanske zaklade," pravi Bussau.