Znanstveniki poudarjajo nevarnost za oceane pred veliko konferenco o podnebnih spremembah

November 3, 2015 Za zagotovitev prihodnjega preživetja našega planeta in oceana so potrebni ambiciozni podnebni cilji in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, sta povedala morska biologa prof. dr. Hans Otto Pörtner in prof. dr. Ulf Riebesell, pred pariško svetovno podnebno konferenco na zajtrku sestanka nemškega podnebnega konzorcija (DKK) in  Nemški konzorcij za morske raziskave (KDM)  Pörtner, biolog na Inštitutu Alfreda Wegenerja, Center Helmholtz za polarne in morske raziskave in novoizvoljeni Co. Predsednik delovne skupine II IPCC je opisal predvidena tveganja za oceane, ki jih prinašajo podnebne spremembe: globalno segrevanje, dvig morske gladine in zakisljevanje oceanov. Poleg tropskih koralnih grebenov veljajo tudi območja morskega ledu na Arktiki za bolj ranljive ekosisteme. Trenutno so kritični pragovi sprememb za organizme in ekosisteme ter posledična tveganja analizirani in predstavljeni v temperaturi. Po Pörtnerju je treba segrevanje globalnih temperatur, ki ga povzroči človek, omejiti na 1,5 stopinje Celzija namesto na 2 stopinji Celzija. Dodal je, da jih je v primeru koralnih grebenov mogoče ohraniti petdeset odstotkov, če je dvig temperature omejen na 1,2 stopinje Celzija – vendar ta številka ne upošteva učinkov zakisljevanja oceanov. Zakisljevanje oceanov: oceane so spremenili toplogredni plini Eno največjih podnebnih tveganj za oceane je zakisljevanje: vsak dan se v oceane absorbira 24 milijonov ton ogljikovega dioksida. To pomeni približno eno tretjino sproščenega predindustrijskega ogljikovega dioksida, s čimer ublažimo učinke podnebnih sprememb. Danes je vnos ogljikovega dioksida v ocean v povprečju za 28 odstotkov večji kot v predindustrijskih časih. Če emisij ne bomo nadzorovali, se bo kislost oceanov do konca tega stoletja več kot podvojila. Bolj kot postanejo oceani kisli, manj ogljikovega dioksida lahko absorbirajo iz ozračja. "Stopnja predvidenega zakisljevanja oceanov je brez primere v Zemljini zgodovini," je zatrdil Riebesell, profesor biološke oceanografije pri GEOMAR Helmholtz Center for Ocean Research Kiel. "Poleg koral, školjk, polžev, morskih ježkov, morskih zvezd in številnih planktona, ki kalcificirajo, so med poraženci zakisljevanja oceanovpredvsem organizmi, ki poapnijo." Terenski poskus GEOMAR na Norveškem: zmagovalci in poraženci zakisljevanja Riebesell je najprej predstavil rezultate terenskega poskusa, izvedenega spomladi 2015 v norveškem Raunefjordu, južno od Bergna. Poudaril je učinke zakisljevanja oceanov v več mezokozmosih (zaprti eksperimentalni sistemi, postavljeni za simulacijo bioloških, kemičnih in fizikalnih procesov) v fjordu v nekaj mesecih. Ugotovljeno je bilo, da nekatere vrste tako kot krilati polži in apnenčaste alge ne bi mogle preživeti učinkov zakisanosti oceanov, za razliko od pikoplanktona, mikroorganizmov na dnu prehranjevalne verige. Zato je Riebesell zaključil, da imajo lahko majhne spremembe v ekosistemu velike posledice in revolucionirajo ne samo prehranjevalni splet v oceanu, ampak tudi vplivajo na ribogojstvo in ribištvo. Podnebne spremembe in zakisljevanje oceanov

Problem zakisljevanja oceanov je posledica emisij ogljikovega dioksida zaradi človeških dejavnosti. Interakcija okoljskih dejavnikov na morske organizme ter spremembe, ki jih povzroči človek (kot sta evtrofikacija in onesnaženje) vodijo do zapletenih sprememb v ekosistemu, selitve vrst in splošnega zmanjšanja biotske raznovrstnosti. Celo zdaj šele začenjamo razumeti posledice takšnih sprememb v našem okolju. Vir:  http://www.geomar.de