© Gannets (northern gannet Morus bassanus) on the "Lummelfelsen" on Heligoland. The birds use plastic waste and parts of fishery nets (Dolly ropes) to build their nests on the rock. Many birds die in the ropes by strangulating themself. (c) Wolf Wichmann / Greenpeace
© Plastic waste on a beach in Italy near Pizzo. (c) Max Seiler / Greenpeace
© Group Action Day (GAT) on oceans pollution. Members of Greenpeace groups protest in 62 cities in Germany against the pollution of the oceans. The volunteers collecting plastic and other waste on river banks and beaches. (c) Bente Stachowske / Greenpeace
© Greenpeace ship Beluga II starts a river tour for the oceans in Muenster. On board are marine creatures made out of plastic waste. Visitors are invited to come on board and will be informed about Greenpeace work on oceans life and plastic waste. (c) Pascal Amos Rest / Greenpeace
Beluga II ustvarja valove proti plastičnim odpadkom
April 21, 2016
Od 16. aprila je Greenpeaceova ladja Beluga II na novem potovanju, da bi obveščala o vse večji grožnji plastičnih smeti in mikroplastike, in potuje po nemških rekah v 15 mestih (vključno s Kölnom, Frankfurtom in Mainzem). Svojo turnejo bo zaključil 27. junija.
Na krovu so aktivisti in prostovoljci, ki želijo deliti svoje znanje o našem morskem habitatu in nevarnostih, ki jih predstavljajo vse večje količine plastičnih odpadkov v naših oceanih. S seboj nosi razstavo, na kateri si lahko obiskovalci ogledajo posebno napravo, ki lahko med drugim meri količino mikroplastike v rekah Ren, Majna in Donava.
"Po vsem svetu – od Arktike do Južnega oceana – morski habitat trpi zaradi plastičnih odpadkov. Plastika je dosegla tudi nemške reke ter Severno in Baltsko morje," je v nemščini povedala strokovnjakinja za morje Greenpeace Lisa Maria Otte. Pozvala je zvezno ministrico za okolje Barbaro Hendricks, naj zajezi poplavo plastike, in pripomnila, da so prepovedi plastičnih vrečk in mikroplastike že zdavnaj zamujale.
Do 13 milijonov ton plastike vstopi v reke zaradi vetra, odpadne vode, neviht ali visoke plime in najde pot v morje. Ocenjuje se, da je tja potovalo že najmanj 150 milijonov ton. Prisotnost plastičnih odpadkov v oceanu lahko povzroči mučno smrt morskih živali, čeprav zaradi zadavljenja ali lakote, ko se plastični odpadki zaužijejo, vendar jih ni mogoče prebaviti. Primer: znanstveniki, ki so preučevali želodčno vsebino kita glavača, ki je nasedel na obali Severnega morja v Schleswig-Holsteinu, so med njimi našli predmete, kot so deli plastičnega vedra, ostanki mreže in plastični pokrov avtomobilskega motorja. druge stvari.
Mikroplastika v naši prehranski verigi
Manj viden, a kljub temu velik problem v naših oceanih so mikroplastični odpadki. Ti mikroskopski plastični delci se uporabljajo v izdelkih, kot so kozmetika in zobna pasta, najdejo pot v naših vodnih poteh in rekah ter na koncu končajo v oceanu. Mikroplastika nastane tudi, ko zavrženi plastični izdelki v oceanih razpadejo na manjše delce.
Mikroplastiko danes redno najdemo v želodcih različnih vrst rib, školjk ali kozic. "Plastični odpadki ne končajo le v naravi, ampak tudi v naši hrani. Kljub znanstvenim študijam nihče ne more zagotovo reči, koliko plastike konča na naših krožnikih in kakšen učinek ima," je dejal Otte.
Letna poraba plastike prebivalca Zahodne Evrope je 136 kilogramov, kar je trikrat več od svetovnega povprečja. Dve tretjini evropske porabe plastike lahko pripišemo petim državam, pri čemer je Nemčija na čelu s skoraj 25 odstotki, sledijo pa ji Italija, Francija, Velika Britanija in Španija.
Pot Beluge II za razstavo.