Zakisanje oceanov: sled bi lahko koristil

March 25, 2018 Študije kažejo kompleksne učinke ogljikovega dioksida na staleže rib

Ličinke mnogih ribjih vrst so občutljive na zakisanost oceanov - študije so že pokazale. Zakisanost povzročajo velike količine ogljikov dioksid (CO2), ki pride v morsko vodo iz ozračja. Ta CO2 vpliva tudi na oskrbo ličink s hrano. Raziskovalci na GEOMAR Helmholtz Center for Ocean Research Kiel preučujejo ličinke sleda, da bi videli, kako lahko oba učinka skupaj vplivata na mlade ribe

Takoj ko začnejo živeti, gre za preživetje mladih rib. Oni se mora naučiti jesti in pobegniti sovražnikom. Hkrati so najbolj občutljivi na okoljske dejavnike, kot so temperatura, kisik in pH vode v tej fazi njihovega življenja. Točno ti dejavniki se trenutno globalno spreminjajo: temperature naraščajo, kisik pa izgubljen v oceanih. Poleg tega vedno več ogljikovega dioksida (CO2) iz ozračja pride v morsko vodo, kjer nastane ogljikovo kislino in povzroči padec pH. A ne samo neposredno, ampak posredno pa dodatni CO2 vpliva tudi na možnosti preživetja ribjim ličinkam, saj lahko spremeni tudi njihovo preskrbo s hrano.

Raziskovalci iz Nemčije, Švedske in Norveške, ki jih vodi GEOMAR, so zdaj uporabili ličinke sleda, da bi raziskali, kako ta dva učinka oceana kombinirano zakisanje lahko vpliva na preživetje in rast mladic ribe. Nedavni poskusi v mednarodni reviji Nature Ecology in Evolucija sta pokazala, da bi sledu lahko koristila kisla hrana splet. »Morda bodo imeli prednost pred drugimi, bolj občutljivimi vrste v bolj kislem oceanu prihodnosti,« pravi dr. Michael Sswat iz GEOMAR, prvega avtorja študije.

Da bi preizkusili odziv mladega sleda na zakisanje oceana, je ekipa jim je omogočila, da so odraščali v popolni prehranjevalni mreži pod sedanjostjo in prihodnje razmere CO2. V ta namen je uporabil Kiel KOSMOS mezokozmosi na morju, ki so bili leta 2013 zasidrani za dolgoročno testiranje v švedski Gullmarsfjord. "Mezokozmos izolira 50 kubičnih metrov morska voda z vsemi planktonskimi organizmi, ki se pojavljajo v njej, tako kot v velika epruveta,« pojasnjuje prof. dr. med. Ulf Riebesell iz GEOMAR, soavtor študije. Pet mezokozmosov je bilo obogatenih s CO2 do simulirati koncentracije, napovedane za konec stoletja. Pet mezokozmosi so bili za primerjavo ohranjeni pri trenutnih ravneh CO2.

V mezokozmosih s povišano koncentracijo CO2 cvetijo naravne alge povečala med februarjem in junijem. "Posledično tudi živalski plankton rasla bolje, ličinke sleda pa so nato imele koristi od tega povečanja oskrba s hrano," pojasnjuje dr. med. Michael Sswat. Šest tednov zatem ko se izvalijo, je v prihodnosti preživelo skoraj 20 odstotkov več ličink sleda CO2 pogoji. "Ta splošni pozitivni učinek zakisljevanja oceanov na ličinke sleda je bila sprva presenetljiva, kot so pokazale prejšnje študije negativne neposredne učinke zakisljevanja na preživetje ličink za mnoge druge vrste rib,« dodaja tudi dr. Catriona Clemmesen iz GEOMAR-a soavtor študije.

Ena razlaga za presenetljive rezultate je bila najdena v vzporednici laboratorijska študija, ki je pokazala, da so ličinke sleda na splošno več odporen na spremembe pH. "Bratje in sestre ličink sleda v mezokozmosi so bili vzgojeni v laboratoriju pri primerljivih ravneh CO2, brez sprememb v oskrbi s krmo. Tako smo lahko ločili neposredni učinek ogljikovega dioksida na ličinke sleda od posrednega vpliv preko prehranjevalne verige,« pojasnjuje dr. med. Sswat, ki je tudi prvi avtor laboratorijske študije, ki se je pojavila pozno januarja 2018 v reviji PLOS ONE.

Toleranca ličink sleda na spremembe pH je lahko posledica načina življenja rib. »Sled se drsti večinoma pri tleh, kjer prevladujejo naravno visoke ravni CO2. So torej verjetno že bolje prilagojena kot druge vrste rib. trska, ki se drsti v bližini površino vode, «pojasnjuje dr. Clemmesen.

Kako se spremeni preživetje ribjih ličink in s tem celotnega staleža prihodnost je odvisna od mnogih dejavnikov. Poleg zakisljevanja oceanov, naraščajoče temperature in prekomerni ribolov spreminjajo tudi morske skupnosti po vsem svetu in še zdaleč niso vse te posledice predvidljivo. "Toda spremembe v ekosistemu so verjetne. Zato tam je veliko tveganje, da neposredne in posredne posledice nepreverjene Emisije CO2 bodo negativno vplivale na skupni stalež rib, « zaključuje Ulf Riebesell.

Povezave do študij: http:/ /dx.doi.org/10.1038/s41559-018-0514-6 in https://doi.org/10.1371/journal.pone.0191947