Raziskovalci merijo rekordno koncentracijo mikroplastike v arktičnem morskem ledu

May 29, 2018 Plastični delci izvirajo iz smetišča v Tihem oceanu in z ribiških plovil

Raziskovalci na inštitutu Alfreda Wegenerja, Helmholtzovem centru za polarne in morske raziskave (AWI) so odkrili toliko mikroplastike v arktičnem morskem ledu kot še nikoli doslej. Vzorci ledu iz let 2014 in 2015 iz petih različnih regij Arktičnega oceana so vsebovali več kot 12.000 delcev mikroplastike na liter morskega ledu.

"V naši študiji smo ugotovili, da je več kot polovica delcev mikroplastike, ujetih v led je bil manjši od ene dvajsetinke milimetra in so ga tako zlahka pojedli arktični mikroorganizmi, kot so raki, pa tudi kopepodi,« pravi biologinja AWI in prva avtorica dr. Ilka Peeken. Ta ugotovitev je res zaskrbljujoča, saj "zaenkrat še nihče ne more reči, v kolikšni meri ti drobni plastični delci škodijo prebivalcem morja ali na koncu celo ogrožajo ljudi," je dejal znanstvenik.

Preiskovane vzorce ledu so vzeli. skupina znanstvenikov AWI med tremi arktičnimi odpravami raziskovalnega ledolomilca "Polarstern". Prihajajo iz petih območij vzdolž Transpolarnega preliva in Framove ožine, kjer morski led iz osrednje Arktike plava v severnem Atlantiku.

Infrardeči spektrometer razkrije močno onesnaženje z zelo majhnimi delci<

Da bi ugotovili natančno količino in porazdelitev mikroplastike v ledu, so raziskovalci AWI najprej analizirali ledena jedra plast za plastjo z infrardečim spektrometrom s Fourierjevo transformacijo (FTIR). Ta naprava osvetljuje mikrodelce z infrardečo svetlobo in s posebno matematično metodo analizira odbito sevanje. Odvisno od sestavin delci absorbirajo in odbijajo različne valovne dolžine, tako da je vsako snov mogoče določiti po njenem optičnem prstnem odtisu.

"Na ta način smo odkrili tudi plastične delce, ki so veliki 11 mikronov. To je približno šestina premera človeškega lasu in je bil tudi ključni razlog, zakaj smo z več kot 12.000 delci na liter morskega ledu lahko zaznali dva do trikrat višje koncentracije plastike kot v prejšnji študiji," pravi Gunnar Gerdts, v čigar laboratoriju so bile izvedene meritve. Presenetljivo je znanstvenikom uspelo 67 odstotkov plastičnih delcev, odkritih v ledu, uvrstiti v kategorijo najmanjše velikosti "50 mikrometrov in manj".

Odnašanje ledu in kemični prstni odtis nakazujeta izvor onesnaženje

Gostota in sestava delcev sta se močno razlikovali od vzorca do vzorca. Hkrati so znanstveniki ugotovili, da plastični delci niso enakomerno razporejeni v ledu. "Sledili smo selitvi ledenih plošč in zdaj lahko dokažemo, da tako območje izvora, kjer nastane morski led, kot vodne mase, v katerih plošče plavajo skozi Arktiko in še naprej rastejo, resno vplivajo na sestavo in stratifikacija ledenih ploskev je obkrožila plastične delce,« pravi Ilka Peeken.

Med drugim je raziskovalna skupina ugotovila, da so ploskve, ki so plavale v pacifiških vodah kanadskega bazena, vsebovale posebej visok delež delcev polietilena. Za embalažo se uporablja predvsem polietilen. "Zato domnevamo, da so ti fragmenti ostanki tako imenovane velike pacifiške smeti in so dosegli Arktični ocean s pacifiškim dotokom skozi Beringovo ožino," piše skupina znanstvenikov.

V nasprotju s tem je raziskovalci so v ledu iz plitvih sibirskih obrobnih morij odkrili zlasti delce barve z ladijskih premazov in najlonske ostanke ribiških mrež. "Te ugotovitve dokazujejo, da vse večji ladijski promet in ribolov na Arktiki puščata jasen pečat. Visoke koncentracije mikroplastike v morskem ledu niso več posledica virov zunaj Arktičnega oceana. Kažejo na lokalno onesnaženje na Arktiki," pravi Ilka Peeken.

»Morski led veže ostanke plastike od dve do največ enajst let – toliko časa traja, da ledene plošče iz sibirskih obrobnih morij ali severnoameriške Arktike dosežejo Framsko ožino in stopi tam,« pravi Ilka Peeken. Nasprotno pa to tudi pomeni, da morski led prenaša velike količine mikroplastike v morsko regijo ob severovzhodni obali Grenlandije.

Ne glede na to, ali sproščeni plastični delci nato ostanejo na Arktiki ali pa se prenesejo južneje, znanstveniki še ne vem. Verjetno je celo, da se bodo odpadki razmeroma hitro potopili. "Prosto lebdeče mikroplastične delce pogosto kolonizirajo bakterije in alge in posledično vse težje. Včasih se zlepijo skupaj z algami in tako veliko hitreje pricurljajo proti morskemu dnu," pravi biolog in soavtor AWI. Melanie Bergmann.