5. dan – Počen led in nekaj težav pri Khoboyu

Danes smo se odpravili proti severu do ostrega vrha otoka Olkhon.
Medtem ko je termometer kazal zmernejšo temperaturo, »samo« -18 °C, se je po našem občutku zdelo precej hladneje kot prejšnje dni. Veter nam je močno pihal v obraz, ko smo se odpravljali na prvo kavo v naši preprosti, a topli domačiji. Manjkalo je tudi sonce.
Po nalaganju opreme in rezervoarjev na našo preizkušeno prikolico 4x4 UAZ plus smo bili pripravljeni na nove dogodivščine.
Vožnja pa ni bila le precej daljša kot včeraj, ampak je tudi led pokazal svojo divjo stran in nas pustil približno 90 minut vožnje po precej razgibani poti.
Razpoke in ledene plošče niso predstavljale izziva samo za nas, ampak tudi za našo prikolico in posledično smo jo izgubili na naši poti. Vlečna kljuka prikolice se je preprosto odtrgala in dobili smo lekcijo o tem, kako prilagodljivi in ​​spretni so Rusi, ko gre za popravila ...
Kaj še počnete sredi ledene puščave? Ali popraviš stvari ali pa si v težavah. Popravili smo to in naši vodniki so opravili izjemno dobro delo!
Z 1/2 urno zamudo smo končno prispeli na naši potapljaški kraj, ki se je imenoval "Khoboy", kar v angleščini pomeni "Incisor". Domačini ji pravijo tudi »Diva«, kar je veliko lepše, a Diva je danes pokazala zobe...
Točka nas je sprejela s svojimi čudovitimi formacijami zlomljenih, metrov visokih ledenih plošč, ki so kot zobje štrlele na vse strani.
Potapljanje v tovrstnih formacijah je bilo popolnoma drugačno kot včeraj.
Nič več kristalno čistega ledu, temveč slepeč in bel kot sneg, zaradi zlomljenih formacij pa je bila debelina ledu med 5 in 6 metrov! Takoj se počutiš majhnega kot človek v tem divjem in osupljivem okolju.
Le uro pred sončnim zahodom smo imeli srečo; pokazalo se je sonce in Bajkalsko jezero nam je spet začelo kazati svojo lepoto. Ker je še vedno snežilo, se je pojavila »Diva« z mavrico okoli svojih skal in nakazala, da bo jutri morda spet lep dan.
Če bo jutri res lepo vreme, nas bo to mesto spet videlo!
Upamo, da se vidimo tudi takrat!