V fokusu: najbolj produktivna območja oceanov

Raziskovalci preiskujejo območja vzpenjanja ob Afriki in Južni Ameriki

Na vzhodnih robovih Atlantika in Pacifika neprekinjeno vzgon globoke vode, bogate s hranili, zagotavlja izjemno visoko biološko produktivnost. Kako pa se ta območja vzpenjanja razvijejo, ko se vetrni sistemi premaknejo zaradi podnebnih sprememb in se ocean postopoma segreje, je večinoma nejasno. V naslednjih treh letih bodo ta vprašanja obravnavali trije skupni projekti. Splošno usklajevanje je v pristojnosti Centra GEOMAR Helmholtz za raziskovanje oceanov Kiel

Čeprav zavzemajo le manj kot dva odstotka površine oceanov, so velika obalna območja dviganja na vzhodnem robu Pacifika in Atlantika med najbolj biološko produktivnimi morskimi območji. Ne le, da imajo veliko biotsko raznovrstnost, zagotavljajo tudi 20 odstotkov svetovnega ribištva. Zato imajo te regije izjemen pomen tudi za družbo in gospodarstvo sosednjih držav ter za celotno svetovno preskrbo s hrano. Toda ali lahko še vedno izpolnjujejo to funkcijo, če se oceani še naprej segrevajo, postanejo bolj kisli, še naprej izgubljajo kisik in morda spremenijo vetrne sisteme nad morjem?

Z januarjem 2019 bo zvezno ministrstvo za raziskave sponzoriralo trije skupni projekti na temo »Pomen podnebnih sprememb v obalnih območjih upwelling«, ki se bodo intenzivno ukvarjali z obalnimi območji upwellinga v severovzhodnem in jugovzhodnem Atlantiku ter v jugovzhodnem Pacifiku. Dva od teh projektov in dejavnosti med skupnostmi usklajuje GEOMAR. »Namen je bolje razumeti občutljivost teh območij na podnebne spremembe, da bi že v zgodnji fazi prepoznali možne posledice,« pojasnjuje prof. dr. med. Ulf Riebesell, generalni koordinator glavne teme.

Vsa obalna območja dviganja so v območju velikih oceanskih tokov, ki tečejo vzporedno z obalo. V jugovzhodnem Atlantiku je to Benguelastrom, v severovzhodnem Atlantiku Kanarski tok in v jugovzhodnem Pacifiku Humboldtov tok. Pasati ženejo vodne mase proti ekvatorju. Vrtenje Zemlje zagotavlja, da se voda blizu površine odmika od obale. Ta potegne hladno, s hranili bogato vodo iz globin na površje in tako poganja biološko proizvodnjo.

Eden od dveh skupnih projektov, ki ju usklajuje GEOMAR, se imenuje REEBUS (vloga vrtincev za ogljikovo črpalko na obalnih območjih vzpenjanja). ). "Temelji na opazovanju, da imajo oceanski vrtinci osrednjo vlogo pri fizikalnih, biogeokemičnih in bioloških lastnostih obalnih območij vzpenjanja," pojasnjuje koordinator REEBUS-a prof. dr. med. Arne Körtzinger iz GEOMAR. Raziskovalci želijo bolje razumeti vretenca z novim, večplastnim opazovalnim pristopom in s pomočjo procesnih modelov.

Ekipa REEBUS se lahko zanese na pripravljalno delo Kiel Collaborative Research Center 754. " Na srečo imamo z oceanskim znanstvenim centrom Mindelo na Zelenortskih otokih sodobno bazo za načrtovano terensko delo na območju obalnega vzpenjanja ob Zahodni Afriki,poudarja Körtzinger. Osrednji del so tri raziskovalne odprave pod vodstvom GEOMAR v letih 2019 in 2020.

Drugi skupni projekt CUSCO (Coastal Upwelling System in a Changing Ocean), ki ga usklajuje GEOMAR, se osredotoča predvsem na območje dviganja ob Peruju v Humboldtovem toku . "Čeprav je to najbolj produktivno od vseh obalnih območij vzpona, je popolnoma nejasno, kako je biološka produktivnost povezana z intenzivnostjo vzgona. Želimo bolje razumeti, kako se ta zelo produktiven ekosistem odzove, ko se spremeni dvig, ki ga povzročajo podnebne spremembe ,« pravi profesor Riebesell, ki tudi koordinira CUSCO.

CUSCO se opira predvsem na ekspedicijo z nemško raziskovalno ladjo »MARIA S. MERIAN«, ki poteka od decembra 2018 ob obali. Peruja. Drug pomemben gradnik je eksperiment s pilotno tovarno mezokozmov na morju Kiel KOSMOS od februarja do aprila 2020 v obalnih vodah Peruja. Poleg tega obstajajo računalniške simulacije v različnih merilih od posebej prilagojenih modelov ekosistemov do regionalnih simulacij fizikalnih in biogeokemičnih procesov.

Skupaj z REEBUS in CUSCO je to začel prof. dr. med. Heide Schulz-Vogt z Leibnizovega inštituta za raziskave Baltskega morja v Warnemündeju (IOW) je koordinirala projekt EVAR, ki se osredotoča predvsem na raziskave sistema vzgona reke Benguela.